Po moje najboljša ljubiteljska predstava, kar sem jih videl v zadnjih letih, a obiščem jih več deset letno. Edino umanjkanje nepozornemu amaterskemu gledalcu je, da na sporedu ni komedija. Polna dvorana na premieri drame Moč teme, pristen, dolg in vzhičen aplavz potrdi pravilnost drzne odločitve postaviti na amaterski oder dramo in zato izbrati celo Tolstoja. Ko se je zastor še zadnjič dvignil, smo obiskovalci očarani obsedeli v sedežih in pozabili, da ste si zaslužili stoječ aplavz! Zakaj? Intenzivna prezentacija pretresljive zgodbe celotnega igralskega ansambla, scena minimalistična in hkrati izjemna, luč skoraj neopazna, ker je logična, kostumografija natančna in redko videna med amaterji itd. itd. Še pred tem udarni plakat. Skratka izjemno. Čestitam!!!

Že lani me je vleklo, ko so uprizorili Moč teme Leva Nikolajeviča Tolstoja, pa se nisem spravila do Mozirja. No, Brecht me je letos premamil, da sem si sinoči pogledala Malomeščansko svatbo. Gledališče ima v Mozirju tradicijo, ki sega v 19. stoletje. Leta 2013 so ga po nekajletnih prekinitvah znova obudili. Ko pogledaš repertoar od leta 2013, vidiš, da presegajo lahkotne komedije, ki so običajen repertoar ljubiteljskih gledališč v manjših krajih. Brechtov tekst izpred 100 let je fantastičen, malomeščanstvo se vse do danes ni nič spremenilo in igralci so ga odlično prikazali na odru, zato vam priporočam, da jih v četrtek, 21. 2., še ujamete na mozirskem odru.
P.S. Aja, še to – prepričana sem, da se da gledališko publiko vzgojiti, (ljudje včasih ne vedo, česa vse so lačni), ampak jim je treba ponuditi kaj več kot instant smeh – Gledališče Mozirsko to odlično obvlada.